Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika
veden véden 1 -dna -o prid. (ẹ̄) star. 1.nenehen, stalen: vedno bobnenje slapa / biti v vedni nevarnosti / vedni prepiri 2.večen, trajen: tam je vedna pomlad / obljubiti komu vedno zvestobo