Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     vajeten vájeten  -tna -o prid. (á) nanašajoč se na vajeti: vajetni obročki / pri vpreženi živini: vajetni konj konj, ki ima nadete vajeti; vajetna stran leva stran; sam.: vajetni šepa