Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     uveriti uvériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) zastar. prepričati: uveriti koga o čem / kar so videli, jih je uverilo / uveril se je, da ga ni doma uvérjen -a -o: trdno uverjen človek; uverjen je, da ima prav