Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     utrdba utŕdba  -e ž (ȓ) objekt, zgrajen za obrambo pred sovražnikom: graditi utrdbo; napasti, zavzeti utrdbo; močna, naravna utrdba; rimske utrdbe; utrdba iz betona ♦ voj. protitankovska utrdba