Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     utrakvist utrakvíst  -a m (ȋ) 1. pripadnik zmerne smeri husitstva, katere pripadniki zahtevajo obhajilo pod obema podobama: utrakvisti in taboriti 2. v stari Avstriji pristaš utrakvizma: učitelj utrakvist