Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     utešljiv utešljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. 1. ki se da utešiti: nikoli utešljiva ljubezen, strast 2. ki uteši: utešljive besede / ekspr. zatekal se je v utešljive samote gor