Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     ustriči ustríči  ustrížem dov., ustrízi ustrízite; ustrígel ustrígla (í) 1. pri striženju raniti, poškodovati: ustrigel ga je v uho 2. pog., ekspr., v zvezi z jo iti, oditi: ustriči jo domov; kar peš jo ustrižem