Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     uriti úriti  -im dov.) z vajo, ponavljanjem usposabljati koga za določeno delo: uriti četo; uriti reševalce / uriti korakanje / uriti vojake v orožju; uriti se v francoščini / uriti psa / uriti čute; uriti si možgane, spomin ● star. uriti na klavir vaditi igranje na klavir úrjen -a -o: dobro urjeni vojaki




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA