Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     upokojenec upokojênec  tudi upokójenec -nca m (é; ọ́) kdor je upokojen: biti, postati upokojenec; društvo upokojencev / dom upokojencev ♦ jur. družinski kdor dobiva pokojnino kot član družine umrlega zavarovanca ali upokojenca, osebni kdor dobiva pokojnino iz lastnega zavarovanja, starostni upokojenec kdor dobiva pokojnino iz lastnega zavarovanja po izpolnitvi določene starosti in delovne dobe




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA