Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     unovčiti unóvčiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) 1. ekon. spremeniti v denarna sredstva: unovčiti ček, menico; unovčiti premoženje 2. ekspr. prodati: unovčiti pridelke; sadje unovčijo ali predelajo // izkoristiti: stranka je hotela unovčiti uspeh na volitvah; pobudo so unovčili šele v zadnjem trenutku




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA