Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     uničevalka uničeválka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od uničevalec: uničevalka vrtnih škodljivcev / rja je huda uničevalka železa / knjiž., ekspr. večna uničevalka smrt