Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     uglasbitev uglasbítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od uglasbiti: uglasbitev s sodobnimi kompozicijskimi postopki 2. skladba, navadno na besedilo: v drugem delu zbirke so uglasbitve Prešernovih pesmi