Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     turkotatarski túrkotatárski  -a -o prid. (ȗ-ȃ) lingv. nanašajoč se na skupino jezikov, ki jih govorijo Turki, Tatari, Azerbajdžanci, Uzbeki: turkotatarske jezikovne značilnosti / turkotatarski jeziki