Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     turen túren  -rna m (ú) nižje pog. cerkveni stolp, zvonik: cerkev z dvema turnoma / grajski turen stolp ● žarg., alp. preplezati turen veliko pokončno, samostojno stoječo skalo; stolp