Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     čin čín ¹ -a m (ȋ) stopnja na hierarhični lestvici v vojski in podobnih organizacijah: dobiti, imeti čin; odvzeti komu čin; vojaški čini / gostiteljica je razvrstila goste po činih ♦ voj. generalski, oficirski, vojaški čin