Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     čil číl  -a -o prid. (ȋ í) raba peša krepek, čvrst, svež: starec je še vzravnan in čil; čuti se čilega; ostal je do konca telesno in duševno čil / čil konj / čil glas / ekspr. ste vsi čili in zdravi?