Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     trokrpar trókŕpar  -ja m (ọ̑-ȓ) nav. mn., pal. izumrli morski členonožci, katerih telo se prečno in podolžno deli na tri dele; trilobit: fosili trokrparjev