Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     trinoštvo trinóštvo  -a s (ọ̑) ekspr. nasilna, samovoljna oblast enega človeka ali majhne skupine: bojevati se proti trinoštvu / fašistično trinoštvo // ravnanje nasilnega, samovoljnega človeka: niso več mogli prenašati njegovega trinoštva