Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     trenutkoma trenútkoma  prisl. (ȗ) knjiž. v trenutku, v hipu: njegov pogum se je trenutkoma spremenil v strah / bila je zaskrbljena, trenutkoma tudi jezna na trenutke // v tem trenutku, v tem hipu: trenutkoma mu ne more pomagati