Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     trčenje tŕčenje  -a s (ȓ) glagolnik od trčiti: nazdraviti s trčenjem kozarcev / preprečiti trčenje; na avtocesti je prišlo do silovitega trčenja; čelno, verižno trčenje; trčenje ladij / trčenje različnih mnenj