Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     trapec trápec  -pca m (ȃ) pog., slabš. neumen, nespameten človek: trapec je njihovim obljubam verjel / kot psovka: trapec, kaj pa govoriš; trapec trapasti