Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     toženec tóženec  -nca m (ọ́) 1. kdor je tožen, obtoževan: iz tožnika je postal toženec 2. jur. oseba v sodnem postopku, ki je tožena: zastopati toženca; sprejeti ugovore toženca