Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     topotati topotáti  -ám tudi -óčem nedov., ọ́) slišno, topo udarjati z nogami ob tla: konji topotajo; nestrpno topotati; topotati od jeze / topotati z nogami // dajati tope, kratke glasove: stope, stroji topotajo // topotaje premikati se: jezdeci topotajo skozi vas / topotati po stopnicah navzgor topotáje: prihajal je, topotaje z leseno nogo topotajóč -a -e: topotajoč hrup; topotajoči koraki




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA