Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     tolovaj tolováj  -a m () 1. star. kdor napada, ropa in ubija ljudi; razbojnik: napadli so ga tolovaji; nevaren tolovaj; tihotapci in tolovaji 2. ekspr. ničvreden, malovreden človek: druži se s samimi tolovaji / kot psovka izgini, tolovaj // neugnan, razposajen človek, zlasti otrok: ti tolovaj ti, ali boš vse polomil




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA