četrt četŕt -i ž (ȓ) 1. del na štiri enake dele razdeljene merske enote, navadno časovne: slišala je biti ure in vse četrti; zastar. do doma ima kake tri četrti ure tri četrt ure / predavanje se bo začelo danes brez akademske četrti tradicionalne četrturne zakasnitve // noga raztelešenega četveronožca s sosednjimi deli: kupil je celo zadnjo četrt vola 2. del mesta s posebnimi značilnostmi: stanuje v delavski četrti mesta; industrijska, stanovanjska četrt / mestna četrt // prva leta po 1945 najmanjša upravna enota v mestu
| Strežnik ZRC SAZU | Pripombe | Iskalnik: NEVA |