Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     tof tòf  medm. (ȍ) posnema zamolkel glas pri padcu, udarcu: z obale je metal kamne v vodo: tof, tof, tof; v temi je iskal pot in tof, je padel v luknjo / tof, tof, je nekaj prilomastilo po sobi