Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     točen tóčen 1 -čna -o prid., tóčnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki se popolnoma drži določenega časa, roka: čudno, da ga še ni, ponavadi je točen; vlak je bil točen; podjetje je pri dobavah točno; točen je kot ura / točen prihod letala 2. ki pri merjenju česa kaže toliko, kot je v resnici: točni instrumenti; točna tehtnica; točna ura 3. ki se popolnoma sklada z resničnim stanjem, z dejstvi: navesti točen čas, datum; točen izračun; točni podatki; točen rezultat / točna analiza; ta sodba je točna // ki se ujema z originalom: točen prepis pogodbe / kot pripis na listini, dokumentu prepis je točen tóčno 1. prislov od točen: prišel je točno; predstava se začne točno ob petih; ti pojmi niso točno razmejeni natančno, pravilno; ekspr. v službo prihaja do minute točno / elipt. v drami so obnovili, ali točneje, prenovili lansko predstavo 2. poudarja, da se trditev v največji mogoči meri sklada z resničnostjo; natančno: povedal je točno to, kar je mislil / izdelan točno po meri; delo poteka točno po načrtu 3. pog. prav, ravno: točno on je to storil / avtomobil se je ustavil točno pred hišo / ne ve točno, zakaj je odnehal




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA