Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika
tisočero tisočéro štev. neskl. (ẹ̑) 1.skupina tisoč enot: zbralo se je tisočero udeležencev 2. ekspr. veliko, mnogo: ta prepad je pogoltnil tisočero življenj / tod je hodilo tisočero in tisočero nog