Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     tavžent távžent  -a [žǝn] m () nav. mn., nižje pog., z rodilnikom nedoločena večja količina; tisoč: tavženti kobilic so se spustili na polja / takih ljudi je na tavžente ● nižje pog. dekle ima tavžente je bogato




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA