Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     tamar támar  -ja m (á) 1. nar. severozahodno ograjen prostor, v katerega se zapira živina; staja: zapreti, zganjati govedo v tamar; ovčji tamar 2. nar. koroško preprosta stavba za bivanje živali: številni tamarji na planini




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA