Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     štiftar štíftar  -ja m (ȋ) zlasti v 16. stoletju pripadnik verske sekte, ki se zavzema za ustanavljanje cerkev, samostanov in med zamaknjenjem pleše, skače: preganjanje štiftarjev