Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     špediter špeditêr  tudi speditêr -ja m () 1. delovna organizacija, ki v domačem in mednarodnem prometu opravlja posle v zvezi z odpravo, odpravljanjem blaga, tovora: uvoznik je sklenil pogodbo s špediterjem / selitev je opravil špediter 2. v nekaterih deželah lastnik špedicije: njegov oče je špediter




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA