Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     šokec šókec  -kca m (ọ̑) nar. kdor se ukvarja z nakupovanjem za koga drugega: Šokci — ti rečem, ki bi bilo bolje, da hodijo po sejmih in živino nakupujejo (M. Kranjec)