Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     šestero šestéro  štev. neskl. (ẹ̑) skupina šestih enot a) pri množinskih samostalnikih: palača ima šestero vrat b) pri drugih samostalnikih: predstavil ji je šestero svojih prijateljev