Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     šepast šépast  -a -o prid. (ẹ́) 1. ki zaradi krajše ali bolne noge nenormalno hodi: šepast človek; bil je šepast in grbast / šepast konj / šepasta noga 2. ekspr. ki nima enako dolgih nog: šepast stol; omara je že stara in šepasta // ki ima kako pomanjkljivost sploh: šepasti verzi; tvoja logika je šepasta / njegova angleščina je zelo šepasta slaba, nepravilna




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA