Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     časen čásen  -sna -o prid. (á) star. 1. tostranski, zemeljski: njegove časne zadeve se me ne tičejo ♦ rel. molili so za časno srečo, za časni in večni blagor 2. začasen, minljiv: nič ni večno, vse je časno