Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     svojevoljen svojevóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki ravna po svoji volji, ne oziraje se na želje, zahteve drugih: svojevoljen in trmast človek; ta ženska je zelo svojevoljna // ki vsebuje, izraža tako ravnanje: svojevoljen poseg, ukrep / svojevoljna prekinitev dela samovoljna prekinitev dela svojevóljno prisl.: svojevoljno ravnati




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA