Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     svistniti svístniti  -em dov.) dati oster, sikajoč glas: žica se je pretrgala in svistnila; brezoseb. od časa do časa je svistnilo // hitro se premakniti po zraku in pri tem dati tak glas: od nekod je svistnila puščica; svinčenka svistne mimo nje // s tankim predmetom zamahniti po zraku, da se sliši tak glas: svistniti z bičem; svistniti s sabljo po zraku




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA