Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     svedočba svedóčba  -e ž (ọ̑) zastar. 1. dokaz: njegova pisma so svedočba, da je še ni pozabil; pismena svedočba 2. spričevalo: razdeliti učencem svedočbe / zdravniška svedočba