Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     sukno súkno  -a s (ú) groba, debela, polstena volnena tkanina, ki se uporablja zlasti za zimske plašče in uniforme: tkati sukno; igralna miza, pokrita z zelenim suknom; hlače iz sukna; sukno in platno / norveško, škotsko sukno




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA