Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     suknjič súknjič  -a m () vrhnje oblačilo, zlasti moško, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja: obleči, zapeti si suknjič; usnjen, žameten suknjič; ovratnik suknjiča / dvovrstni suknjič z gumbi v dveh vrstah; lovski suknjič; natakarski suknjič; suknjič na en gumb




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA