Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     strupenec strupénec  -nca m (ẹ̄) 1. knjiž. strupena žival, navadno kača: pičil ga je strupenec 2. ekspr. hudoben, zloben človek: ta strupenec jo je zelo užalil