Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     strmec stŕmec  -mca m () 1. knjiž. strmina: srečala sta se tam, kjer se začne strmec; proga je bila speljana po strmcu navzdol / vzpenjal se je v strmec pod vrhom hriba / vožnja po strmcih ni bila prijetna 2. razmerje med višinsko razliko in vodoravno oddaljenostjo dveh točk, navadno v toku reke, potoka: hiter tok zaradi strmca; strmec reke znaša v tem delu tri promile / tu je največji strmec doline




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA