Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     strežaj strežáj  -a m (ȃ) 1. kdor streže gostom, navadno nepoklicno: na svatbi je streglo deset strežajev 2. v nekaterih deželah služabnik, zlasti za osebno strežbo; strežnik: naročiti, pozvoniti strežaju