Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     strešnik stréšnik  -a m (ẹ̑) ploščat izdelek različnih oblik, navadno iz žgane gline, za pokrivanje ostrešja: zamenjati manjkajoče strešnike z novimi; streha, pokrita z rdečimi strešniki / betonski, stekleni strešniki