Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     stremuh stremúh  -a m (ū) slabš. kdor si (zelo) prizadeva za dosego uglednega, ugodnega položaja v družbi: bil je častihlepnež in stremuh; brezobzirni stremuhi