Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     storilec storílec  -lca [lc in u̯c] m (ȋ) kdor stori kaznivo dejanje: izslediti, prijeti storilca; neznan storilec ∙ ekspr. šipe so razbite, kdo je storilec kdo je to naredil ♦ jur. storilec kaznivega dejanja