Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     stoik stóik  -a m (ọ́) 1. pristaš stoicizma: grški in rimski stoiki; osnovno načelo stoikov; epikurejci in stoiki 2. knjiž. miren, ravnodušen človek: občudovali so ga, ker je bil velik stoik