Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     srečolovec srečolóvec  -vca m (ọ̑) ekspr. kdor si prizadeva na hiter, lahek način pridobiti bogastvo, materialne dobrine: družil se je s srečolovci




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA