Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     cuc cúc  -a m (ȗ) nar. dulec: Razjarjeni sin je zgrabil za vrč .. si potisnil cuc v razgreta usta in vlekel, dokler ni moral spet po sapo (Prežihov)